V naših glavah se je že nekaj let rojevala ideja o kolesarskem izletu z izhodiščem v Idriji. Zakaj? Od tam namreč prihaja naš zvesti član Simon, katerega v zadnjem obdobju vidimo bolj poredko, še zlasti v teh »koronskih« časih, ki niso prizanesli niti rekreativnemu kolesarjenju.
Še pred glavnimi dopusti smo izkoristili prvi prosti termin, tokrat je to bila nedelja. Iz mesta smo se odpravili kmalu po 6. uri zjutraj, ko se je nad Dolenjsko prebujalo čudovito jutro. Bolj smo se bližali osrednji Sloveniji, bolj kislo je bilo nebo. Prav kmalu smo zapeljali v dež, mudilo se nam ni, zato smo kar hitro naredili “kofe pavzo” na postajališču Barje, tam sta se nam pridružila tudi Sprint predstavnika ljubljanske sekcije.
V Idriji smo bili kmalu po 8., poklicali smo Simona in tako pričeli s kolesarjenjem že pred dogovorjeno uro. To se je izkazalo za ključni trenutek dneva, saj smo se spretno izogibali plohi, ki nam je nekaj časa še sledila, a na koncu le omagala, enostavno smo bili prehitri za njo. Glede na radarsko sliko padavin smo resnično zadeli s traso oz. je zadel Simon. Trasa nas je vodila po razgibanem terenu (drugače v tamkajšnjih krajih niti ni možno, kot pravi Simon si ravno lahko narediš le z lopato), preko Cerknega, Škofje Loke, Žiri ter nazaj proti Idriji. Vreme je čudežno zdržalo vse do preoblačenja in pakiranja koles na avtomobilske nosilce, zato smo morali do zasluženega kosila celo malo poteči.
Čisto naključje je bilo, da smo hidracijo in vnos kalorij izvedli v stavbi pod katero se nahaja vhod v največjo Idrijsko znamenitost – rudnik živega srebra, vhod v Antonijev rov. Da se snidenje ni prehitro končalo, smo se odločili še za poučen in prijeten turistični ogled rudnika. Pri hoji po rudniških rovih in stopnicah se je poznalo, da je bilo za nami kar nekaj napornih kilometrov. Opravili smo približno 1 km dolg regeneracijski sprehod ter vzpon preko 117 stopnic. Nič kaj posebnega bi rekel Idrijski rudar, ta je imel namreč vsak dan opravka z več kot 1.000 stopnicami. No, če je imel srečo mu je bil v pomoč nagajivi škrat Perkmandlc. Izvedeli smo še veliko zanimivega o zgodovini rudnika, delu v rudniku, živem srebru, pijači rudarjev, pa tudi brez pravljičnih bitij ni šlo. Vsekakor priporočamo obisk Idrije – zgodbe Unescovega mesta, spletena iz rudarske in čipkarske tradicije, ki ima poleg vsega še veliko kolesarskih poti.
Na koncu seveda ni šlo brez pozdrava SREČNO!