Diagonala335
Pretekli vikend smo spet bili po celi Sloveniji, trije kar dobesedno.
Nekega sončnega popoldneva na 1016 m nadmorske višine Tadej omeni Diagonalo335, tako se kasneje še Nika in Boštjan odločijo odpotovati 14. 6. 2019 v Prekmurje, natančno na Trdkovo 22. Tam gori, blizu tromeje (Slovenija, Avstrija, Madžarska) je nas v petek zvečer pričakala množica komarjev, ki so nam izpili slabo kri in že smo v noč na soboto, tam nekje okoli pol polnoči, se preoblekli, namestili lučke spredaj, zadaj in/ali na čelado. Hrano v žep in dodatni dres v torbo, katera je odšla v spremljevalni avto.
Že je nastopila sobota 15. 6. 2019 in ura čas za odhod (00:01). Hitro še slika, dve, tri, pa skupinska in podali smo se na pot. Kolona rdečih in belih lučk je preplavila noč in potovanje na morje se je pričelo. Vreme je bilo enkratno, okoli 20° C, čez kakšno uro pa so se temperature malo spustile, a mi smo bili že ogreti. Tam po peti uri zjutraj smo ugasnili lučke in nadaljevali pot proti prvemu žigu. Pa še kako je pasala tista kavica na Vranskem, katera nas je potem pognala v Trojanski hrib do krofov, ki so nam zelo lepo dišali, a pojesti ga ni zmogel vsak. Še nekaj slik in spust proti Ljubljani in iskanje prave poti do žiga številka 2. Po kosilu smo se osvežili in preoblekli v sveže drese, počakali, da vsi opravijo z intervjuji in družno skozi Ljubljano in njenih nešteto prehodov po pločniku, prehodih,… Da ne bomo prehitro na cilju se je vreme odločilo našo pot iz Ljubljane pospremiti z nekaj kapljicami dežja, ki so nas zapustile še pred hribčkom na Logatec, tako smo se pognali na prvega, drugega, tretjega in se ustavili tam blizu Predjame na Belskem. Sladoledi, sendviči so hitro prišli v želodčke in že je bilo potrebno nazaj na kolo (ja tukaj, po približno 260 km je že počasi zmanjkovalo moči). Se sreča, da nas do Kopra čaka spust po široki cesti. Vročina je naraščala in tista klopca v Kopru je bila mikavna za daljši počitek. Čeprav nas je čakal najslajši del poti do cilja lahko iz izkušenj povemo, da je še zelo težko narediti tistih nekaj km gor in dol po kolesarski poti Parenzana. A smo zmogli in tudi tokrat smo prispeli na cilj. Ura je bila nekje okoli 16h, na kolesu smo bili približno 13h, kilometri so presegli zastavljeno mejo 335. Našteli smo 345 kilometrov. Kosilo smo pojedli kot za šalo, spili pivce, se namočili v topli morski vodi na plaži v Portorožu, si čestitali in poslovili do naslednjič. Dan kasneje smo še vsem domačim razlagali kako super fajn smo se imeli in bili začudeni kako super in skoraj nič zmatrani smo se počutili.
MTB Slavnik
Nika pa po diagonali ni odpotovala domov, ostala je na primorskem in naslednji dan s pomočjo elektrike prevozila še progo Volk na maratonu MTB Slavnik.
Bogata fotogalerija tudi na povezavi.
Maraton Dana
V nedeljo 16. 6. 2019 pa se je nekaj naših odločilo prevoziti Maraton Dana, kjer so se imeli luštno!
Argonavtski maraton
Dragan pa je zastopal naše barve na dirki za Pokal Slovenije – tokrat na Argonavtskemu maratonu in v kategoriji zasedel 4. mesto, med tekmovalci za Pokal Slovenije pa je bil tretji.
