Po izrazito zimskem februarju smo že vsi nestrpno pričakovali že 4. športne priprave KD SPRINT. Tokratna osrednja lokacija je bila v Poreču, in sicer od 1. 3. do 4. 3.. Kot je že v navadi, se je priprav udeležila prijetna druščina naših članov skupaj z družinami. Vse dni do odhoda smo opazovali vremensko napoved in se zanašali na tisto, ki nam je bila najbolj všeč. Kljub pozitivnem razmišljanju, da že prvi dan odpeljemo vsaj panoramsko vožnjo po okolici, nam ta ni bila usojena, pričakale so nas, za primorsko podnebje, izredne snežne razmere 
.
Zasedba, tokrat v hotelu Valamar Diamant, je bila podobna lanskoletni. Med gosti smo prevladovali kolesarji, poleg nas so bile na pripravah različne Slovenske in tuje profesionalne kolesarske ekipe. Mnogi so se s tolažbo, da bodo raje kako turo odpeljali doma, ustrašili vremena, pa vseeno verjamemo, da nam lahko zavidajo, saj smo dobro izkoristili prav vse priložnosti. Za termine večernega kot tudi jutranjega druženja nismo potrebovali vnaprejšnjega dogovarjanja, po načelu »go with the flow« smo bili vedno vsi ob pravem času na pravem mestu. Že tradicionalno smo poskrbeli za lušten večer, ki se je prevesil v rajanje ob dobri glasbi dolgo v noč.
Deževni petek so za kolo izkoristili le najbolj pogumni ter vztrajni, ostali pa so se zadovoljili z ostalimi aktivnostmi, od sprehoda, teka in plavanja. Izkoristili smo tudi možnost najema športne dvorane, odigrali nekaj košarkarskih tekem, veščine z žogo pa so pilili tudi naši najmlajši.
V soboto se je odvijala 16. UCI kolesarska dirka – Poreč Trophy. Ni bilo naključje, da je naša sobotna vožnja s katero smo tradicionalno osvojili Vižinado, potekala po trasi dirke, z namenom, da si tekmovalce ogledamo tudi pobliže. Ker je večji del dirke potekal v krogih, smo izkoristili priložnost in se tudi sami podali na dva kroga z nekaj minutno prednostjo pred tekmovalci ter bili povsem nepričakovano deležni pozornosti navijačev ter usmerjanja prometa varnostnikov in policistov nam v prid.
Na naš zadnji dam smo se prebudili v prijetno sončno jutro. Vsekakor priložnost, da izkoristimo naše »dovolilnice« in obkljukamo tudi traso mimo Limskega zaliva do Rovinja ter nazaj.
Na koncu smo se strinjali, da je naše društvo skupina pravih prijateljev, s katerimi smo si nabrali novih moči za prihajajoče podvige. Tega vikenda v letu zato ne bi zamudili nikdar. Še najmanj pa zaradi vremena 
.
