Pisal se je 22. julij 2016, ko smo se v Idriji srečali s katalonskimi kolesarji, za katerimi je bila že zelo dolga avantura. Ker so si za končni cilj izbrali ravno naše mesto, smo se z veseljem odzvali vabilu MO Novo mesto, ter skupaj poskrbeli, da so se gostujoči kolesarji pri nas počutili kar se da lepo. O dogodku smo več zapisali tukaj.
Ker so se kljub kratkemu obdobju med nami in Španci spletle prijateljske vezi, smo se kaj kmalu odločili, da se odzovemo vabilu in vrnemo obisk, za prevozno sredstvo pa smo tokrat namesto kolesa izbrali letalo. 🙂
Na enotedensko dogodivščino smo poleteli iz prenovljenega zagrebškega letališča Pleso, po slabih dveh urah pa prispeli v prestolnico Katalonije – Barcelono. Nastanjeni smo bili v manjšem mestu Altafulla, ki ima kljub majhnosti (5000 prebivalcev) dolgo zgodovino. Mesto je znano tudi kot letovišče, saj neverjetno zaživi ob vikendih in praznikih, ko domačini zasedejo svoje počitniške hišice in apartmaje, v toplejših mesecih pa je tudi mnogo turistov.
S svojo rimsko zgodovino nas je presenetil obisk Tarragone, ki je s populacijo več kot 130.000 ljudi že kar mala prestolnica, vrveža pa je dovolj ne glede na letni čas in dan v tednu.
Da se na dopustu ne bi preveč utrudili, smo si sončne dneve rezervirali za razvajenje ob Mediteranskem morju, ki smo ga imeli dobesedno “na dlani”.
Sledil je obisk in ogled pobratenega mesta Vilafranca del Penedes, ki je po velikosti in vinski tradiciji lahko primerljiva z dolenjsko prestolnico, vendar smo v obeh primerih še nekaj korakov za njimi, kar pa konec koncev tudi ni nujno slabo. 😉
Po ogledu mesta in vinske kleti smo se že zelo neučakani podali proti glavnemu mestu Katalonije, kjer smo si na največjem nogometnem stadionu v Evropi ogledali nogometno tekmo med domačinom in Osasuno. Na mogotcu Camp Nou-u smo bili priča 8. zadetkom – kar 7 v gostujočih vratih, zato je bilo vzdušje med 62 tisoč glavo množico nepopisno!
Za ogled Barcelone smo si vzeli čas tudi dva dni kasneje, vendar se bomo morali zaradi obsežnosti mesta še kdaj vrniti na “kraj zločina”, kdo ve s kakšnim transportnim sredstvom.
Enotedenski dopust je kot običajno minil prehitro, spomini in prijateljstva pa so lahko večna, zato nam in katalonskim prijateljem vzklikamo SALUTE – NA ZDRAVJE!
very nice 😉