Po maratonu Franja je prvo nedeljo v juliju prišel na vrsto najtežji in najlepši maraton v Sloveniji, maraton Alpe. Maraton sicer ni najdaljši, premagati je potrebno 130 km, je pa s svojimi 2000 višinskimi metri definitivno najtežji. Ampak pol mu je oproščeno, kajti pogledi na okoliške hribe so fenomenalni.
Običajno sta start in cilj maratona v centru Kamnika, letos pa sta bila zaradi gradbenih del prestavljena nekoliko ven iz centra. Trasa je speljana čez tri prelaze – Jezerski Vrh (1200 m), Pavličevo sedlo (1320 m) in Črnivec (902 m) ter deloma tudi čez Avstrijo.
Maraton je zelo lepo organiziran in poleg okrepčevalnic s pijačo in hrano, katere postavi organizator je na trasi tudi kar nekaj naravnih okrepčevalnic, kjer si lahko vsak sam natoči hladno izvirsko vodo. Potrebno pa je pohvaliti tudi navijače, katerih se je ob celotni trasi nabralo kar nekaj.
Na startu se je zbralo približno 600 kolesarjev, med njimi tudi sedem sprintovcev – Brane, Jan, Dragan, Bojan, Igor, Zvone in Aljaž, vsak s svojim osebnim ciljem. Za vse je maraton potekal brez večjih posebnosti in težav, tako da smo na koncu vsi prišli v cilj zadovoljni. Srečo pa smo imeli tudi z vremenom, kajti temperatura je bila ravno pravšnja, dežja pa kljub napovedi ni bilo.
Na cilju smo bili vsi enakega mnenja, da je maraton kljub svoji težavnosti res najlepši maraton pri nas in da se ga bomo definitivno še kdaj udeležili. Mogoče že naslednje leto.