Dvodnevno potepanje s kolesom po Sloveniji je za nami. Na izlet smo se odpravili v soboto zjutraj. Pri vožnji do zbirnega mesta nas je vse presenetil neprijeten vonj in predvsem pogled na Novomeško kotlino, bila je v “megli”, ki jo je povzročil požar v Zalogu 
.
Izpred Qlandie Novo mesto smo se odpravili v smeri Zbur, nato preko Slančjega vrha, Tržišča, Krmelja in Brunka ter se priključili na prometnejšo cesto Hotemež – Celje. V Celju smo si privoščili prvo kava & sendvič pavzo. Na relaciji Laško – Celje se nam je s kolesom pridružil tudi Rudi, torej je bil v eni osebi tako kolesar kot voznik spremljevalnega vozila 
.
Pot smo nadaljevali preko Frankolovega do Zreč od koder smo vsi pričeli vzpon na Roglo, najatraktivnejšo točko prvega dne izleta. No, v resnici smo se na Roglo pognali le zato, ker je bil vsem logičen, razumljiv in spoštovanja vreden dogovor “po spustu iz Rogle gremo na domače pivo v Hotel pod Roglo“.
Pod Roglo se nam je pridružil naš član Marko Mihelič, ki je ravno ta vikend dopustoval v bližini. Skupaj smo preko Vitanj nadaljevali v smeri Velenja, vse do Hostla Velenje, kjer smo imeli rezervirana prenočišča. Nekateri manj, nekateri zelo lačni smo se odpravili napolniti želodčke v bližnjo picerijo Velun.
Če smo se že odpravili “v svet”, pa si oglejmo še kaj zanimivega, smo sklenili. Za zanimivost smo si izbrali Velenjsko jezero, eno od treh v Šaleški dolini, ki so nastala po drugi svetovni vojni kot posledica podzemnega izkopavanja lignita v Velenjskem premogovniku, zaradi katerega so nastale ugreznine. Najgloblje dele te kotanje je napolnila voda in nastala so tri jezera. S skupno površino več kot 200 ha in prostornino preko 35 milijonov m³ so ena izmed večjih jezer v Sloveniji. Podoba doline se zaradi premogovništva še vedno spreminja, prav tako se spreminjajo tudi Šaleška jezera. Jezera, ki jih napajajo potoki, so dobila imena po naseljih, ki so se morala umakniti ojezerjevanju. Ta jezera so Škalsko jezero, Velenjsko jezero in Družmirsko jezero.
Ob svojem nastanku so jezera zalila rodovitne površine, zato odnos do jezer v preteklosti ni bil ravno rožnat. Časi se spreminjajo in ljudje so se na jezera navadili, saj omogočajo dober turistični razvoj. Turistični del Velenjskega jezera smo preizkusili tudi mi. Počutili smo se kot na morju, lepo urejena plaža, gostinske storitve, v neposredni bližini je tudi avtokamp Jezero.
Za živo glasbo je bila zadolžena “ena ekipa” iz Ljubljane, za pijačo s kompleksnimi vitamini pa sta skrbeli prijazni dekleti iz Celja, ki se nista ločili od nas, dokler jima seveda ni zmanjkalo piva ter sponzorskih Corona natikačev in brisač.
Jutro v Velenju je bilo podobno Novomeškemu, vroče z neprijetnimi vonjavami 
. Gašper Štih je bil kolesar, ki se nam je pridružil v nedeljo. V Velenje je prišel iz Nazarja pri Mozirju, nato smo se skupaj odpravili na Golte. Tako vzpon na Roglo kot vzpon na Golte poteka po lepi asfaltni cesti in v prijetni naravi, delno tudi po senci. V spominu nam bo bolj ostal Golte, ki je bil do nas v zadnjem kilometru prav “nesramen”. Še dobro, da takšne nesramnosti ne toleriramo, sicer bi se še ustavili 
. Po spustu nas je Gašper povabil v Nazarje, od koder prihaja njegovo dekle Manja. Poskrbeli so za okusno pogostitev, super testenine ter bučkin/skutin štrudl, hvala Manja in Gašper.
Nastopil je trenutek, ko bi marsikdo kar ostal v Nazarju ob bazenu
, seveda je bilo to bolj “mind wandering”, kajti na Trojanah so nas že čakali sveži krofi. Pobrali smo tudi nekaj naročil za domov, ki jih je varno proti domu dostavil Rudi.
Pot iz Trojan smo nadaljevali preko Zagorja ob Savi, Šmartnega pri Litiji, Gabrovke, Mirne, Nemške vasi ter nazaj v Novo mesto. V dveh dneh smo skupaj prekolesarili 326 km ter dobrih 5.000 v.m. Glede vremena lahko tokrat pripomnimo le, bilo je pasje vroče, nekako takole smo izgledali doma .
