Sem izkoristil luknjo in jo krenil pred družino na morje in sicer preko Mostarja do Brele. Na pot sem krenil v sredo 21.6. ob 22h. Če odštejem, da sem se tam okoli enih ponoči, kljub navigaciji na Polarju, zalutal in sem eno uro iskal pravo pot, sem nekje po planu ob 13h prišel do Tomine (BIH) kjer sem se ustavil pri sorodnikih mojih sosedov. Sem se stuširal, najedel, napolnil izgubljeno energijo, par uric naspal v postelji in ob 18h sem krenil naprej proti Kupresu, ki je bil moj cilj prve etape.
Ker sem izračunal, da bom prišel na Kupres okoli dveh ponoči, sem po 338 km našel prenočišče v Mrkonjič Gradu in pot proti Kupresu nadaljeval ob 4h zjutraj. Na planino Kupres je kar lep vzpon, saj se dvigneš na skoraj 1200 m nad morjem. Iz Kupresa sem nadaljeval proti Tomislavgradu, Širokemu Brijegu in po krajših postankih prispel v Mostar okli 18 ure popoldne. Termometer je kazal 38 stopinj. Pofotkal sem stari novi most, pojedel dobre testenine, jih zalil z dvema piroma in krenil proti končnemu cilju Brela.
Po še 70 prevoženih km sem prespal v Vrgoracu in se naslednje jutro samo še preko enega grička spustil v Brelo na zaslužen dopust. Celotna trasa je bila dolga 649 km in pa 4700 m Polarjeve višine (po Ride with GPS je višincev preko 6000 m).
Krasen izlet, le malo prevroče je bilo. Če bi bilo kakšno stopinjo manj, se ne bi nič pritoževal.
