Priznamo, tale vikend smo mnogi težko pričakovali 🙂 Vreme nas je zopet začelo zafrkavat, delovniki v službi se zavlačujejo in vsi smo potrebovali krajši oddih. Sprva je kazalo na malce večjo udeležbo in sončen vikend, a bolj ko smo se približevali čarobnemu petku, več stvari je “prišlo vmes”. Ah, nič ne de, imeli smo se prav super 😉
V petek (11.4.2014) smo se borci za frišen luft ob 7h zbrali na parkirišču podjetja Adria Holidays, ki je bil organizator našega vikend-pobega. Ponoči je deževalo in jutranje temperature… lahko bi rekli, da ni bilo neke vročine 🙂 Prešteli smo se, v avtodom zložili prtljago ter paket okrepčil z navodili za predajo, Mitja in Jure sta osedlala kolesa in fantastičen vikend se je lahko začel!
Pot smo torej začeli na Cikavi in jo nadaljevali preko Straže in Dvora proti Kočevju. Spremljevalna ekipa v avtodomu je junakoma iz vozila nudila pijačo, sendviče ter ostale priboljške za nadomestitev potrošene energije. Za nekaj slabe volje s(m)o poskrbeli že na mejnem prehodu Brod na Kupi (do koder smo prišli preko Kostela), ko so Jure, Mitja in Brane, ki se jima je na tem mestu pridružil in spremljal do vrha Delnic, čakali ekipo z avtodomom, ki se je z njunimi osebnimi dokumenti na krovu zadržala na dozi kofeina v Kočevju. Da je bila situacija še malce bolj napeta, se nam je mudilo lovit trajekt za Cres, zatorej je ekipa kolesarjev od meje dalje bila deležna kar malce pretirane vljudnosti in nudenja okrepčil. Mejni policisti so bili prepričani, da izvajamo priprave za DOS 🙂 V zraku se je čutila slaba vest, vendar je Karma poskrbela tudi za zamudnike 🙂
Preko Delnic so sedaj kolesarji KD SPRINT pot nadaljevali proti krškemu mostu in preko celega Krk do Valbiske na trajekt. Zaradi parih kiksov, smo ves čas pogledovali na uro in računali čas do trajekta ter potrebno povprečno hitrost kolesarjev. Seveda nam je uspelo in Jure ter Mitja sta do trajekta iz Novega mesta tako prikolesarila 161 km s povprečno hitrostjo 30 km/h! Vrhunsko! 🙂
Na Cresu je kolo osedlal tudi Rok in vsi trije so v sedaj veliko volj sproščenem vzdušju in toplejšem vremenu kolesarili po Cresu še proti dobrih 50 km oddaljenemu kampu Lopari. Izven sezone je prometa bolj malo in na več odsekih smo imeli priložnost voziti po povsem novem asfaltu. Ni krize 🙂 Skozi celotno pot sta nas z avtodomom še vedno spremljala Jaka in Jan, ki je zakrivil celotno galerijo slik in poskrbel, da je tokrat na fotografijah tudi Rok in po dveh urah smo preko vseh hupserjev, vzponov in spustov prispeli do našega cilja z dobrimi 210 km in 3100 vm. Nasmeški pa do ušes. Čista zmaga! 😉 V skoraj povsem praznem kampu so se nam proti večeru nato pridružili tudi ostali spremljevalci in večer smo preživeli ob žaru ter živi glasbi.
Naslednji dan smo se v dveh skupinah zopet odpravili na skupinsko kolesarjenje – Jure in Simon do vasi Lubenice, Rok in Mitja pa najprej njima naproti, ter nato še v Mali Lošinj, preostanek dneva pa ikoristili za razpeljavanje po Nerezinah s Ponyi, ki jih je priskrbelo podjetje Adria Holidays. Filmsko.
Nedelja je bila za večino namenjena bolj regeneraciji, le najbolj vztrajni pa so dopoldne izkoristili za izlet do Punta Križa. Večina ekipe se je odpravila trajekt, fantastični štirje pa so preostanek popoldneva s kolesi kar na prtljažniku avtodoma izkoristili še za poslednjo kruzanje po otoku, kofetkanje na promenadi Malega Lošinja in lignje na žaru. Ker je ta vikend v Velikem Lošinju potekala tudi DH dirka (kjer smo tokrat blesteli Slovenci), smo imeli na trajektu precen težko-kategorno družbo. Vožnja nazaj je potekala kar po avtocesti do Metlike in nato preko Vahte. Vsaj enkrat za spremembo ponoči in ne s kolesom 🙂
Skratka, SPRINT-ovci in vsa spremljevalna ekipa smo tako preživeli resnično fantastičen vikend, ki nas je vse še bolj povezal in dal ogromno motivacije za čim več skupaj prevoženih kilometrov v letošnji sezoni. A je potrebno poudarjat, da komaj čakamo naslednji skupni izlet? 🙂
Naslednjič se nam pa le pridružite!
